»Se zgodi, sprejmeš, poskušaš predihati in vzameš iz tega največ, kar lahko. In se mi zdi, da nam je uspelo, povezali smo se, rekli smo si: 'Prav, nimamo veliko priložnosti, da preživimo na primer Ianov rojstni dan skupaj ali pa maškare, ki so bile zdaj. Smo se potrudili, da smo doživeli te trenutke, in smo hvaležni, ker smo lahko skupaj, čeprav je ta poškodba ... Ampak dobro ... Veliko pozitivnega smo se iz tega naučili in verjamem, da bo Anže prišel nazaj še veliko bolje pripravljen, kot je bil prej, ker dela in se izpopolnjuje tudi na področjih, za katera prej ni bilo veliko časa, tako da res ne vidim ničesar slabega.«
»Morate vedeti, da ne gre samo za športni vidik, ampak vse stvari, ki se zraven delajo. Preprosto je to proces, poškodba, kar koli. Treba je stopiti dva koraka nazaj, pogledati širšo sliko, to, kar meni ne uspeva, sploh ne, imam kar velike težave s tem. Ampak imam zato najboljšo podporo: Nastjo in terapevtko Meto.«
»Kot kavč selektor. Z veseljem jih spremljam (slovenske skakalce, op. a.), ves čas jih spremljam, potem pogledam še vse posnetke.«
»Ko prideš na letalnico, imaš neko strahospoštovanje in prav je, da ga imaš, da ne greš takoj preveč na vso moč, ampak da imaš pet odstotkov rezerve, da ne izsiljuješ ...«
